Ocene učinka, pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kodeksi in certificiranje
Povzetek (Eureka)
Oddelki 3 do 5 poglavja IV urejajo ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in predhodno posvetovanje, pooblaščene osebe za varstvo podatkov ter kodekse ravnanja in certificiranje, ki upravljavcem in obdelovalcem lahko pomagajo izkazati skladnost.
Kadar je verjetno, da bi vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, mora upravljavec pred obdelavo opraviti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov.
Ocena se zahteva zlasti pri sistematičnem in obsežnem vrednotenju osebnih vidikov, ki temelji na avtomatizirani obdelavi s pravnimi ali podobno znatnimi učinki, pri obsežni obdelavi posebnih vrst podatkov ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ter pri obsežnem sistematičnem spremljanju javno dostopnega območja.
Kadar je iz ocene razvidno, da bi obdelava povzročila veliko tveganje, če upravljavec ne bi sprejel ukrepov za ublažitev tveganja, se mora upravljavec pred obdelavo posvetovati z nadzornim organom.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov se mora imenovati, kadar:
obdelavo izvaja javni organ ali telo (razen sodišč, kadar delujejo kot sodni organ); ali
temeljne dejavnosti upravljavca ali obdelovalca zajemajo obsežno redno in sistematično spremljanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški (točka (c) se glasi „ali“, kot jo je popravil popravek z dne 23. maja 2018, UL L 127, str. 2; prvotno objavljeno besedilo se je glasilo „in“).
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov pri opravljanju svojih nalog ne sme prejemati nobenih navodil, zaradi njihovega opravljanja ne sme biti razrešena ali kaznovana in neposredno poroča najvišji upravni ravni.
Naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov vključujejo vsaj obveščanje in svetovanje o obveznostih, spremljanje skladnosti, svetovanje glede ocene učinka, kadar je to zahtevano, ter sodelovanje z nadzornim organom in delovanje kot njegova kontaktna točka.
Združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, lahko pripravijo kodekse ravnanja, ki jih nadzorni organ, pristojen v skladu s členom 55, odobri, če zagotavljajo zadostne ustrezne zaščitne ukrepe.
Certificiranje je prostovoljno, ne zmanjšuje odgovornosti upravljavca ali obdelovalca za skladnost z uredbo ter se izda za obdobje največ treh let in se pod enakimi pogoji lahko podaljša.
Upravljavec in obdelovalec morata pooblaščeno osebo za varstvo podatkov imenovati v treh primerih, v drugih pa jo smeta, kadar tako zahteva pravo Unije ali pravo države članice, pa jo morata.Akt v slikah
Kadar je verjetno, da bi vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, mora upravljavec pred obdelavo izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov.
Ta se zahteva zlasti v primeru:
sistematičnega in obsežnega vrednotenja osebnih vidikov, ki temelji na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, in je osnova za odločitve s pravnimi ali podobno znatnimi učinki;
obsežne obdelave posebnih vrst podatkov ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ter
obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja.
Nadzorni organi morajo objaviti sezname dejanj obdelave, za katere se ocena zahteva.
Kadar je verjetno, da bo obdelava povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, mora upravljavec pred obdelavo opraviti oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov.Akt v slikah
Upravljavec se mora pred obdelavo posvetovati z nadzornim organom, kadar je iz ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov iz člena 35 razvidno, da bi obdelava povzročila veliko tveganje, če upravljavec ne bi sprejel ukrepov za njegovo ublažitev.
Če organ meni, da bi obdelava kršila uredbo, mora v roku do osmih tednov po prejemu zahteve podati pisni nasvet, pri čemer se rok pri kompleksni obdelavi lahko podaljša za šest tednov, uporabi pa lahko tudi pooblastila iz člena 58.
Pravo države članice lahko predhodno posvetovanje in predhodno dovoljenje zahteva tudi za obdelavo pri opravljanju naloge v javnem interesu.
Kadar je iz ocene učinka razvidno, da bi obdelava povzročila veliko tveganje, če upravljavec ne bi sprejel ukrepov za ublažitev tveganja, se mora upravljavec pred obdelavo posvetovati z nadzornim organom.Akt v slikah
Upravljavec in obdelovalec morata imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kadar:
obdelavo opravlja javni organ ali telo (razen sodišč, kadar delujejo kot sodni organ);
njune temeljne dejavnosti zajemajo dejanja obdelave, pri katerih je treba posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, redno in sistematično obsežno spremljati, ali
njune temeljne dejavnosti zajemajo obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški.
V drugih primerih jo smeta imenovati, morata pa jo imenovati, kadar tako zahteva pravo Unije ali pravo države članice.
Točka (c) odstavka 1 se glasi „ali“, kot jo je popravil popravek z dne 23. maja 2018 (UL L 127, str. 2); besedilo, prvotno objavljeno v Uradnem listu, se je glasilo „in“.
Upravljavec in obdelovalec morata pooblaščeno osebo za varstvo podatkov ustrezno in pravočasno vključiti v vse zadeve v zvezi z varstvom osebnih podatkov ter ji zagotoviti sredstva in dostop, potrebne za opravljanje njenih nalog.
Pooblaščena oseba pri opravljanju teh nalog ne sme prejemati nobenih navodil, zaradi njihovega opravljanja ne sme biti razrešena ali kaznovana in neposredno poroča najvišjemu vodstvu.
Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, lahko s pooblaščeno osebo stopijo v stik glede vseh vprašanj, povezanih z obdelavo njihovih osebnih podatkov in uresničevanjem njihovih pravic.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov mora biti vključena v vsa vprašanja varstva podatkov, glede nalog ne prejema navodil, poroča najvišji vodstveni ravni in ima vsaj pet nalog.Akt v slikah
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov ima vsaj naslednje naloge:
obveščanje upravljavca ali obdelovalca in zaposlenih, ki izvajajo obdelavo, ter svetovanje o njihovih obveznostih;
spremljanje skladnosti z uredbo, drugimi določbami prava Unije ali prava države članice o varstvu podatkov in politikami upravljavca ali obdelovalca;
svetovanje, kadar je to zahtevano, glede ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in spremljanje njenega izvajanja ter
sodelovanje z nadzornim organom in delovanje kot kontaktna točka zanj.
Pooblaščena oseba mora ustrezno upoštevati tveganje, povezano z dejanji obdelave.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov mora biti vključena v vsa vprašanja varstva podatkov, glede nalog ne prejema navodil, poroča najvišji vodstveni ravni in ima vsaj pet nalog.Akt v slikah
Države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija morajo spodbujati kodekse ravnanja.
Združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, lahko pripravijo kodekse, ki podrobneje določajo uporabo uredbe, na primer glede uradnega obveščanja o kršitvah ali prenosov. Kodeks mora vsebovati mehanizme, ki telesu iz člena 41(1) omogočajo spremljanje skladnosti.
Nadzorni organ, pristojen v skladu s členom 55, osnutek kodeksa odobri, če zagotavlja zadostne ustrezne zaščitne ukrepe.
Pri kodeksih, ki se nanašajo na dejavnosti obdelave v več državah članicah, najprej poda mnenje odbor, Komisija pa lahko z izvedbenimi akti odloči, da ima odobreni kodeks splošno veljavnost v Uniji.
Združenja lahko pripravijo kodekse ravnanja, ki jih odobri nadzorni organ, upravljavci in obdelovalci pa lahko zaprosijo za prostovoljno certificiranje, ki ne zmanjša njihove odgovornosti.Akt v slikah
Države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija morajo spodbujati mehanizme certificiranja za varstvo podatkov ter pečate in označbe za varstvo podatkov, s katerimi se izkazuje, da so dejanja obdelave skladna z uredbo.
Certificiranje je prostovoljno, ne zmanjšuje odgovornosti upravljavca ali obdelovalca za skladnost, certifikat pa na podlagi odobrenih meril izdajo telesa za certificiranje iz člena 43 ali pristojni nadzorni organ. Merila, ki jih odobri odbor, lahko privedejo do evropskega pečata za varstvo podatkov.
Certifikat se izda za obdobje največ treh let, lahko se podaljša in se mora preklicati, kadar merila zanj niso ali niso več izpolnjena.
Združenja lahko pripravijo kodekse ravnanja, ki jih odobri nadzorni organ, upravljavci in obdelovalci pa lahko zaprosijo za prostovoljno certificiranje, ki ne zmanjša njihove odgovornosti.Akt v slikah