Vprašanja in odgovori
Odgovori (Eureka)
Ali se GDPR uporablja za podjetja zunaj EU?
Lahko. Uporablja se za obdelavo v okviru dejavnosti ustanovitve upravljavca ali obdelovalca v Uniji, ne glede na to, ali obdelava poteka v Uniji ali ne.
Upravljavec ali obdelovalec, ki nima ustanovitve v Uniji, je zajet, kadar obdeluje osebne podatke posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Uniji, obdelava pa je povezana z nudenjem blaga ali storitev tem posameznikom, ne glede na to, ali morajo plačati, ali s spremljanjem njihovega vedenja, kolikor to vedenje poteka v Uniji.
Tak upravljavec ali obdelovalec mora, z izjemami, pisno imenovati predstavnika v Uniji.
Ali se GDPR uporablja za posameznike v zasebnem življenju?
Ne za obdelavo, ki jo izvaja posameznik med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.
Uvodna izjava 18 to dejavnost opisuje kot dejavnost brez povezave s poklicno ali komercialno dejavnostjo, kot primere pa navaja dopisovanje, hranjenje naslovov ter dejavnost na družbenih omrežjih in spletno dejavnost v okviru takih dejavnosti.
Dodaja, da se uredba kljub temu uporablja za upravljavce ali obdelovalce, ki zagotavljajo sredstva za obdelavo osebnih podatkov za take osebne ali domače dejavnosti.
Kaj so osebni podatki?
Izraz „osebni podatki“ pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, tj. posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki.
Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji ali spletni identifikator, ali z navedbo dejavnikov, ki so značilni za njegovo fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto.
Po uvodni izjavi 26 so psevdonimizirani podatki, ki bi jih bilo mogoče z uporabo dodatnih informacij pripisati posamezniku, osebni podatki; anonimne informacije niso zajete.
Sodišče Evropske unije je to določbo razlagalo; njegove sodbe so navedene pod sodno prakso na strani člena.
Katera so glavna načela GDPR?
Določa jih člen 5. Osebni podatki morajo biti:
- obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način;
- zbrani za določene, izrecne in zakonite namene in se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni;
- ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno;
- točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni;
- hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo, le toliko časa, kolikor je potrebno, z izjemami za arhiviranje, raziskave in statistiko, ter
- obdelani na način, ki zagotavlja ustrezno varnost.
Upravljavec je odgovoren za skladnost in jo mora biti zmožen dokazati („odgovornost“).
Ali je privolitev vedno potrebna?
Ne. Obdelava je zakonita le, če in kolikor velja vsaj eden od šestih razlogov iz člena 6(1), privolitev pa je eden od njih.
Drugi so, da je obdelava potrebna:
- za pogodbo s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za ukrepe na njegovo zahtevo pred sklenitvijo pogodbe;
- za izpolnitev pravne obveznosti upravljavca;
- za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika;
- za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti ali
- zaradi zakonitih interesov upravljavca ali tretje osebe, nad katerimi ne prevladajo interesi posameznika.
Člen 9 dodaja pogoje za posebne vrste osebnih podatkov.
Kdaj je privolitev veljavna?
Izraz „privolitev“ posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pomeni vsako prostovoljno, konkretno, informirano in nedvoumno ravnanje v obliki izjave ali jasnega pritrdilnega dejanja, iz katerega je mogoče sklepati na želje posameznika in s katerim izrazi strinjanje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.
Upravljavec mora biti zmožen dokazati, da je posameznik privolil. Zahteva za privolitev v pisni izjavi, ki se nanaša tudi na druge zadeve, se mora jasno razlikovati od drugih zadev.
Pri ugotavljanju, ali je bila privolitev dana prostovoljno, se med drugim zlasti upošteva, ali je izvajanje pogodbe pogojeno s privolitvijo v obdelavo, ki ni potrebna za izvedbo te pogodbe.
Ali je mogoče privolitev preklicati?
Da. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da privolitev kadar koli prekliče, privolitev pa mora biti enako enostavno preklicati kot dati. O tem mora biti obveščen pred privolitvijo.
Preklic ne vpliva na zakonitost obdelave na podlagi privolitve pred njenim preklicem. Kadar je obdelava temeljila na privolitvi in zanjo ne obstaja nobena druga pravna podlaga, lahko posameznik doseže izbris podatkov.
Kaj je zakoniti interes?
Po členu 6(1)(f) je obdelava zakonita, kadar je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je ta posameznik otrok.
Javni organi se pri opravljanju svojih nalog nanj ne morejo sklicevati.
Uvodna izjava 47 napotuje na razumna pričakovanja posameznika, kot primera pa navaja preprečevanje goljufij in neposredno trženje.
Sodišče Evropske unije je to določbo razlagalo; njegove sodbe so navedene pod sodno prakso na strani člena.
Ali se lahko obdelujejo podatki o zdravju ali drugi občutljivi podatki?
Uredba uporablja izraz „posebne vrste osebnih podatkov“.
Obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ter podatkov o spolnem življenju ali spolni usmerjenosti sta prepovedani, razen če velja eden od desetih primerov iz člena 9(2).
Med njimi so:
- izrecna privolitev (razen če jo pravo Unije ali pravo države članice izključuje);
- pravo na področju zaposlovanja in socialne varnosti;
- življenjski interesi;
- podatki, ki jih je posameznik očitno objavil;
- pravni zahtevki ter
- nameni javnega interesa, zdravja in raziskav na podlagi prava z zaščitnimi ukrepi.
Pri kateri starosti lahko otrok privoli na spletu?
Kadar obdelava temelji na privolitvi in se storitve informacijske družbe ponujajo neposredno otroku, je obdelava otrokovih osebnih podatkov zakonita, kadar ima otrok vsaj 16 let. Če je mlajši od 16 let, je zakonita le, če in kolikor privolitev da ali odobri nosilec starševske odgovornosti za otroka.
Države članice lahko z zakonom določijo nižjo starost, ki ni nižja od 13 let.
Upravljavec ob upoštevanju razpoložljive tehnologije vloži razumen napor v preveritev take privolitve. Splošno pogodbeno pravo držav članic ostane nespremenjeno.
Koliko časa ima upravljavec za odgovor na zahtevo?
Upravljavec mora posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, zagotoviti informacije o ukrepih, sprejetih na zahtevo v skladu s členi 15 do 22, brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru v enem mesecu po prejemu zahteve.
Ta rok se lahko po potrebi podaljša za največ dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev; upravljavec mora posameznika o podaljšanju skupaj z razlogi obvestiti v enem mesecu.
Če na zahtevo ne ukrepa, mora v enem mesecu navesti razloge in ga obvestiti o možnosti vložitve pritožbe pri nadzornem organu in uveljavljanja pravnih sredstev.
Ali je zahteva plačljiva?
Praviloma ne. Informacije na podlagi členov 13 in 14 ter sporočila in ukrepi na podlagi členov 15 do 22 in 34 se zagotovijo brezplačno.
Kadar so zahteve očitno neutemeljene ali pretirane, zlasti ker se ponavljajo, lahko upravljavec zaračuna razumno pristojbino ob upoštevanju administrativnih stroškov ali zavrne ukrepanje; dokazno breme za to nosi upravljavec.
Za dodatne kopije podatkov, ki jih zahteva posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko upravljavec zaračuna razumno pristojbino ob upoštevanju administrativnih stroškov.
Ali lahko dobim kopijo svojih podatkov?
Da. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se obdelujejo osebni podatki v zvezi z njim, in če se, dostop do podatkov in do informacij, kot so:
- nameni;
- uporabniki;
- kadar je mogoče, obdobje hrambe;
- vse razpoložljive informacije o viru ter
- obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev iz člena 22(1) in (4).
Upravljavec mora zagotoviti kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo; na zahtevo, predloženo z elektronskimi sredstvi, odgovori v elektronski obliki, ki se splošno uporablja, razen če posameznik zahteva drugače.
Pravica do kopije ne sme negativno vplivati na pravice in svoboščine drugih.
Ali velja zame „pravica do pozabe“ in kdaj ne?
Člen 17 daje pravico do izbrisa, ki jo njegov naslov imenuje tudi „pravica do pozabe“.
Upravljavec mora osebne podatke izbrisati brez nepotrebnega odlašanja, kadar velja eden od šestih razlogov, na primer:
- podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani;
- privolitev je preklicana in ne obstaja nobena druga pravna podlaga ali
- podatki so bili obdelani nezakonito.
Pravica se ne uporablja, kolikor je obdelava potrebna:
- za svobodo izražanja in obveščanja;
- za izpolnjevanje pravne obveznosti;
- za nalogo v javnem interesu ali izvajanje javne oblasti;
- za javno zdravje;
- za arhiviranje, raziskave ali statistiko pod pogoji iz člena 17(3)(d) ali
- za pravne zahtevke.
Ali lahko ugovarjam neposrednemu trženju?
Da. Kadar se osebni podatki obdelujejo za namene neposrednega trženja, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kadar koli ugovarja, tudi oblikovanju profilov, kolikor je povezano s takim neposrednim trženjem.
Po ugovoru se osebni podatki ne obdelujejo več v te namene. Na pravico je treba posameznika izrecno opozoriti najpozneje ob prvem komuniciranju z njim, jasno in ločeno od drugih informacij.
Ali lahko o meni samostojno odloči računalnik?
Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, ki ima pravne učinke v zvezi z njim ali na podoben način nanj znatno vpliva.
To se ne uporablja, če je odločitev:
- nujna za sklenitev ali izvajanje pogodbe med posameznikom in upravljavcem;
- dovoljena v pravu Unije ali pravu države članice z ustreznimi zaščitnimi ukrepi ali
- utemeljena z izrecno privolitvijo posameznika.
V primeru pogodbe in privolitve mora upravljavec zagotoviti vsaj pravico:
- do osebnega posredovanja;
- do izražanja lastnega stališča in
- do izpodbijanja odločitve.
Kdaj, komu in kako hitro je treba sporočiti kršitev varnosti osebnih podatkov?
Upravljavec mora brez nepotrebnega odlašanja, po možnosti pa najpozneje v 72 urah po seznanitvi s kršitvijo, obvestiti nadzorni organ, pristojen v skladu s členom 55, razen če ni verjetno, da bi bile s kršitvijo ogrožene pravice in svoboščine posameznikov.
Poznejšemu obvestilu je treba priložiti razloge za zamudo. Obdelovalec mora upravljavca obvestiti brez nepotrebnega odlašanja.
Kadar je verjetno, da bo kršitev povzročila veliko tveganje, mora upravljavec o njej brez nepotrebnega odlašanja obvestiti tudi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, razen če je izpolnjen eden od pogojev iz člena 34(3).
Upravljavec mora dokumentirati vsako kršitev.
Ali mora vsako podjetje voditi evidence obdelave?
Ne vsako. Vsak upravljavec mora voditi evidenco dejavnosti obdelave v okviru svoje odgovornosti, vsak obdelovalec pa evidenco vseh vrst dejavnosti obdelave, ki jih izvaja v imenu upravljavca.
Evidence morajo biti v pisni, vključno v elektronski obliki, in nadzornemu organu na zahtevo na voljo.
To se ne uporablja za podjetje ali organizacijo, ki zaposluje manj kot 250 oseb, razen če njegova obdelava:
- verjetno predstavlja tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;
- ni občasna ali
- vključuje posebne vrste podatkov ali osebne podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški.
Kdo potrebuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov?
Upravljavec in obdelovalec jo morata imenovati, kadar:
- obdelavo izvaja javni organ ali telo, razen sodišč, kadar delujejo kot sodni organ, ali
- njune temeljne dejavnosti zajemajo dejanja obdelave, pri katerih je treba posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, redno in sistematično obsežno spremljati, ali obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški.
V drugih primerih jo smeta imenovati, kadar tako zahteva pravo Unije ali pravo države članice, pa jo morata.
Točka (c) se v slovenski različici glasi „ali“, kot jo je popravil popravek z dne 23. maja 2018 (UL L 127, str. 2); besedilo, prvotno objavljeno v Uradnem listu, se je glasilo „in“.
Kdaj je potrebna ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov?
Kadar je verjetno, da bi vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, mora upravljavec pred obdelavo opraviti oceno.
Zahteva se zlasti v primeru:
- sistematičnega in obsežnega vrednotenja osebnih vidikov, ki temelji na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, in je osnova za odločitve s pravnimi ali podobno znatnimi učinki;
- obsežne obdelave posebnih vrst podatkov ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ter
- obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja.
Nadzorni organi objavijo sezname vrst dejanj obdelave, za katere se ocena zahteva.
Ali se lahko osebni podatki pošiljajo v ZDA ali druge tretje države?
Členi ne navajajo nobene države; za vse tretje države in mednarodne organizacije veljajo enaki pogoji.
Prenos se lahko izvede, kadar je Komisija odločila, da država, ozemlje ali določen sektor v njej ali organizacija zagotavlja ustrezno raven varstva.
Brez takega sklepa mora upravljavec ali obdelovalec predvideti ustrezne zaščitne ukrepe, kot so zavezujoča poslovna pravila ali standardna določila o varstvu podatkov, posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, pa morajo biti na voljo izvršljive pravice in učinkovita pravna sredstva.
Če ni ne enega ne drugega, se prenos lahko izvede le na podlagi odstopanja iz člena 49, kot je izrecna privolitev po obvestilu o morebitnih tveganjih.
Kdo izvršuje GDPR?
Vsaka država članica mora zagotoviti enega ali več neodvisnih javnih organov, pristojnih za spremljanje uporabe uredbe (v uredbi: nadzorni organ).
Vsak deluje na ozemlju svoje države članice; njegove naloge vključujejo spremljanje in izvrševanje uredbe ter obravnavanje pritožb, njegova pooblastila pa nalaganje upravnih glob.
Pri čezmejni obdelavi deluje kot vodilni nadzorni organ organ glavne ali edine ustanovitve.
Evropski odbor za varstvo podatkov, ki ga sestavljajo vodja enega nadzornega organa iz vsake države članice in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, zagotavlja dosledno uporabo uredbe. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, se lahko obrnejo tudi na sodišče.
Kje se lahko pritožim?
Vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki meni, da obdelava osebnih podatkov v zvezi z njim krši uredbo, lahko vloži pritožbo pri nadzornem organu, zlasti v državi članici, v kateri ima običajno prebivališče, v kateri je njegov kraj dela ali v kateri je domnevno prišlo do kršitve.
Ta organ ga mora obveščati o stanju zadeve in odločitvi. Če pristojni organ pritožbe ne obravnava ali posameznika v treh mesecih ne obvesti, se lahko posameznik zoper organ obrne na sodišče.
Mogoč je tudi sodni postopek zoper upravljavca ali obdelovalca, za ukrepanje pa se lahko pooblasti neprofitno telo.
Kako visoke so lahko globe?
Upravne globe morajo biti v vsakem posameznem primeru učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Za kršitve iz člena 83(4), kot so obveznosti upravljavca in obdelovalca iz členov 8, 11, 25 do 39, 42 in 43, se naložijo globe do 10 000 000 EUR ali, v primeru družbe, do 2 % skupnega svetovnega letnega prometa v preteklem proračunskem letu, odvisno od tega, kateri znesek je višji.
Za kršitve iz člena 83(5) in (6), kot so temeljna načela, pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, prenosi in neupoštevanje odredbe, se naložijo globe do 20 000 000 EUR ali, za družbo, do 4 %, odvisno od tega, kateri znesek je višji.
Ali lahko zahtevam odškodnino?
Vsak, ki je utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo kot posledico kršitve uredbe, ima pravico, da od upravljavca ali obdelovalca dobi odškodnino.
Upravljavec, vključen v obdelavo, je odgovoren za škodo, ki jo povzroči obdelava, ki krši uredbo; obdelovalec le, kadar ne izpolnjuje obveznosti, ki so posebej naslovljene na obdelovalce, ali kadar je prekoračil zakonita navodila upravljavca ali ravnal v nasprotju z njimi.
Vsak od njiju je izvzet od odgovornosti, če dokaže, da v nobenem primeru ni odgovoren za dogodek, ki povzroči škodo.
Sodišče Evropske unije je to določbo razlagalo; njegove sodbe so navedene pod sodno prakso na strani člena.
Ali je GDPR uredba ali direktiva in ali je nacionalno pravo še pomembno?
Gre za uredbo, Uredbo (EU) 2016/679. Njena sklepna formula določa, da je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
Nacionalno pravo je še pomembno, kjer uredba zanj pušča prostor ali ga zahteva. Države članice na primer:
- lahko prilagodijo pravila za obdelavo na podlagi pravne obveznosti ali naloge v javnem interesu;
- lahko znižajo starost za privolitev otroka, vendar ne pod 13 let;
- morajo uskladiti varstvo podatkov s svobodo izražanja in obveščanja ter
- morajo določiti pravila o drugih kaznih.
Vsaka država članica zagotovi tudi svoj nadzorni organ.
Od kdaj se GDPR uporablja in kaj je nadomestila?
Uporablja se od 25. maja 2018. Veljati je začela dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Direktivo 95/46/ES je razveljavila z učinkom od 25. maja 2018. Sklicevanja na to direktivo se štejejo kot sklicevanja na uredbo, sklicevanja na delovno skupino, ustanovljeno s členom 29 te direktive, pa kot sklicevanja na Evropski odbor za varstvo podatkov.
Kaj je mehanizem „vse na enem mestu“?
Členi tega izraza ne uporabljajo; uvodni izjavi 127 in 128 sodelovanje med vodilnim nadzornim organom in drugimi zadevnimi nadzornimi organi imenujeta „mehanizem vse na enem mestu“.
Po členih je nadzorni organ glavne ali edine ustanovitve upravljavca ali obdelovalca pristojen, da deluje kot vodilni nadzorni organ za njegovo čezmejno obdelavo po postopku iz člena 60, in je njegov edini sogovornik za to obdelavo.
Drug organ lahko obravnava zadevo, ki se nanaša samo na njegovo državo članico. Pravila se ne uporabljajo za obdelavo, ki jo izvajajo javni organi ali zasebna telesa na podlagi člena 6(1)(c) ali (e).
Ali se GDPR uporablja za novinarje in raziskovalce?
Da, z možnostjo izjem. Države članice morajo z zakonom uskladiti varstvo podatkov s svobodo izražanja in obveščanja, za obdelavo v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja pa določiti izjeme ali odstopanja od poglavij II do VII in IX, če so potrebni za uskladitev obojega.
Za obdelavo v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene se uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi; pravo Unije ali pravo države članice lahko določi odstopanja od pravic iz členov 15, 16, 18 in 21, kolikor bi te pravice verjetno onemogočile ali resno ovirale doseganje posebnih namenov in so odstopanja nujna.