Uredba nima poglavja o otrocih. Omenjajo jih spodnji členi: privolitev v zvezi s storitvami informacijske družbe, ki se ponujajo neposredno otroku, zakoniti interesi, jezik informacij, kodeksi ravnanja in naloge nadzornih organov.
Zakoniti interesi ne morejo upravičiti obdelave, kadar nad njimi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti kadar je ta posameznik otrok.
Kadar obdelava temelji na privolitvi in se storitve informacijske družbe ponujajo neposredno otroku, je obdelava osebnih podatkov otroka zakonita, kadar ima otrok vsaj 16 let; pod to starostjo le, če in kolikor privolitev da ali odobri nosilec starševske odgovornosti za otroka.
Upravljavec mora ob upoštevanju razpoložljive tehnologije vložiti razumen napor v preveritev, ali je privolitev dal ali odobril nosilec starševske odgovornosti.
Informacije in sporočila posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, morajo biti v jasnem in preprostem jeziku, kar velja zlasti za vse informacije, namenjene posebej otroku.
Kodeksi ravnanja lahko podrobneje določajo informacije, ki se zagotovijo otrokom, in varstvo otrok ter način pridobitve privolitve nosilcev starševske odgovornosti.
Ko nadzorni organi spodbujajo ozaveščenost in razumevanje javnosti o tveganjih, pravilih, zaščitnih ukrepih in pravicah v zvezi z obdelavo, posebno pozornost namenijo dejavnostim, namenjenim posebej otrokom.
Kadar je podlaga privolitev in se storitve informacijske družbe ponujajo neposredno otroku, otrok, mlajši od 16 let, potrebuje privolitev, ki jo da ali odobri nosilec starševske odgovornosti; države članice lahko starost znižajo, vendar ne pod 13 let.Akt v slikah
Obdelava je zakonita le, če in kolikor velja vsaj ena od naslednjih podlag:
(a) privolitev za enega ali več določenih namenov;
(b) potrebnost za izvajanje pogodbe s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (ali za ukrepe na njegovo zahtevo pred sklenitvijo pogodbe);
(c) potrebnost za izpolnitev zakonske obveznosti upravljavca;
(d) potrebnost za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) potrebnost za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, ali
(f) potrebnost zaradi zakonitih interesov upravljavca ali tretje osebe.
Zakoniti interesi se umaknejo prevladujočim interesom ali temeljnim pravicam in svoboščinam posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti otroka, in nanje se ne morejo sklicevati javni organi pri opravljanju svojih nalog.
Podlagi iz točk (c) in (e) temeljita na pravu Unije ali pravu države članice; države članice lahko uvedejo podrobnejše določbe.
Obdelava je zakonita le, če velja vsaj eden od šestih razlogov; nad zakonitimi interesi prevladajo interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, javni organi pa se pri opravljanju nalog nanje ne morejo sklicevati.Akt v slikahKadar obdelava za nov namen ne temelji niti na privolitvi niti na pravu iz člena 23(1), upravljavec upošteva vsaj pet dejavnikov, da ugotovi, ali je nov namen združljiv s prvotnim.Akt v slikah
Kadar obdelava temelji na privolitvi iz člena 6(1)(a) in se storitve informacijske družbe ponujajo neposredno otroku, je obdelava osebnih podatkov otroka zakonita, če ima otrok vsaj 16 let.
Če je otrok mlajši od 16 let, je obdelava zakonita le, če in kolikor privolitev da ali odobri nosilec starševske odgovornosti za otroka; države članice lahko z zakonom določijo nižjo starost, vendar ne nižjo od 13 let.
Upravljavec mora ob upoštevanju razpoložljive tehnologije vložiti razumen napor v preveritev, ali je bila taka privolitev dana ali odobrena; splošno pogodbeno pravo držav članic ostaja nespremenjeno.
Upravljavec mora informacije iz členov 13 in 14 ter vsa sporočila iz členov 15 do 22 in 34 zagotoviti v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku, brezplačno.
Posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, mora o ukrepih, sprejetih na zahtevo iz členov 15 do 22, obvestiti brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v enem mesecu; ta rok se lahko po potrebi podaljša za dva dodatna meseca ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev.
Če ne ukrepa, mora v enem mesecu navesti razloge in opozoriti na možnost vložitve pritožbe in uveljavljanja pravnih sredstev.
Le pri očitno neutemeljenih ali pretiranih zahtevah, kar mora dokazati, lahko zaračuna razumno pristojbino ali zavrne ukrepanje.
Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico do informacij, dostopa, popravka, izbrisa, omejitve obdelave, prenosljivosti podatkov in ugovora ter pravico, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, vsako z lastnimi pogoji in izjemami.Akt v slikahUpravljavec mora na zahtevo odgovoriti v enem mesecu in brezplačno; rok lahko po potrebi podaljša za dva dodatna meseca, razumno pristojbino pa lahko zaračuna ali ukrepanje zavrne le pri očitno neutemeljenih ali pretiranih zahtevah.Akt v slikah
Države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija morajo spodbujati kodekse ravnanja.
Združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, lahko pripravijo kodekse, ki podrobneje določajo uporabo uredbe, na primer glede uradnega obveščanja o kršitvah ali prenosov. Kodeks mora vsebovati mehanizme, ki telesu iz člena 41(1) omogočajo spremljanje skladnosti.
Nadzorni organ, pristojen v skladu s členom 55, osnutek kodeksa odobri, če zagotavlja zadostne ustrezne zaščitne ukrepe.
Pri kodeksih, ki se nanašajo na dejavnosti obdelave v več državah članicah, najprej poda mnenje odbor, Komisija pa lahko z izvedbenimi akti odloči, da ima odobreni kodeks splošno veljavnost v Uniji.
Združenja lahko pripravijo kodekse ravnanja, ki jih odobri nadzorni organ, upravljavci in obdelovalci pa lahko zaprosijo za prostovoljno certificiranje, ki ne zmanjša njihove odgovornosti.Akt v slikah
Brez poseganja v druge naloge iz uredbe mora vsak nadzorni organ na svojem ozemlju opravljati naloge iz člena 57(1), med drugim:
spremljanje in izvrševanje uporabe uredbe;
spodbujanje ozaveščenosti javnosti;
obravnavanje pritožb;
izvajanje preiskav;
odobritev zavezujočih poslovnih pravil ter
izpolnjevanje vseh drugih nalog, povezanih z varstvom osebnih podatkov.
Njegove naloge so za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in, kadar je ustrezno, za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov brezplačne.
Pri očitno neutemeljenih ali pretiranih zahtevah lahko zaračuna razumno pristojbino na podlagi administrativnih stroškov ali zavrne ukrepanje, pri čemer mora tako naravo zahteve dokazati.