Privolitev je eden od pogojev za zakonito obdelavo iz člena 6(1). Opredeljena je v členu 4, točka 11; člen 7 določa pogoje zanjo, med drugim da jo mora biti upravljavec zmožen dokazati in da jo je mogoče preklicati.
„privolitev“ posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, pomeni vsako prostovoljno, konkretno, informirano in nedvoumno ravnanje v obliki izjave ali jasnega pritrdilnega dejanja, iz katerega je mogoče sklepati na želje tega posameznika in s katerim izrazi strinjanje z obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.
Privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov je eden od pogojev, pod katerimi je obdelava zakonita.
Kadar je privolitev dana v pisni izjavi, ki se nanaša tudi na druge zadeve, mora biti zahteva za privolitev jasno razločljiva od njih, razumljiva, lahko dostopna ter v jasnem in preprostem jeziku; deli izjave, ki kršijo uredbo, niso zavezujoči.
Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko privolitev kadar koli prekliče, o čemer mora biti obveščen pred privolitvijo; preklicati jo mora biti enako enostavno kot dati, preklic pa ne vpliva na zakonitost obdelave pred njim.
Pri ugotavljanju, ali je bila privolitev dana prostovoljno, se med drugim zlasti upošteva, ali je izvajanje pogodbe, vključno z zagotavljanjem storitve, pogojeno s privolitvijo v obdelavo, ki za to pogodbo ni potrebna.
Izrecna privolitev za enega ali več določenih namenov odpravi prepoved obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prepovedi ne sme odpraviti.
Kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na kateri temelji obdelava, in za obdelavo ni druge pravne podlage, ima pravico do izbrisa podatkov.
Kadar obdelava temelji na privolitvi, mora biti upravljavec zmožen to dokazati, pisna zahteva se mora jasno razlikovati, privolitev je mogoče preklicati enako enostavno, kot je dana, pogojevanje pogodbe s privolitvijo, ki ni potrebna, pa močno govori proti temu, da je bila dana prostovoljno.Akt v slikah
Pojem „osebni podatki“ pomeni „katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom“, tj. posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki; „upravljavec“ sam ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave, „obdelovalec“ pa obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca.
Drugi opredeljeni pojmi so med drugim „obdelava“, „oblikovanje profilov“, „psevdonimizacija“, „privolitev“, „kršitev varnosti osebnih podatkov“, „genski podatki“, „biometrični podatki“, „podatki o zdravstvenem stanju“, „glavna ustanovitev“ in „čezmejna obdelava osebnih podatkov“.
Osebni podatki se nanašajo na posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; upravljavec določa namene in sredstva njihove obdelave, obdelovalec pa jih obdeluje v imenu upravljavca.Akt v slikah
Obdelava je zakonita le, če in kolikor velja vsaj ena od naslednjih podlag:
(a) privolitev za enega ali več določenih namenov;
(b) potrebnost za izvajanje pogodbe s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki (ali za ukrepe na njegovo zahtevo pred sklenitvijo pogodbe);
(c) potrebnost za izpolnitev zakonske obveznosti upravljavca;
(d) potrebnost za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
(e) potrebnost za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, ali
(f) potrebnost zaradi zakonitih interesov upravljavca ali tretje osebe.
Zakoniti interesi se umaknejo prevladujočim interesom ali temeljnim pravicam in svoboščinam posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti otroka, in nanje se ne morejo sklicevati javni organi pri opravljanju svojih nalog.
Podlagi iz točk (c) in (e) temeljita na pravu Unije ali pravu države članice; države članice lahko uvedejo podrobnejše določbe.
Obdelava je zakonita le, če velja vsaj eden od šestih razlogov; nad zakonitimi interesi prevladajo interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, javni organi pa se pri opravljanju nalog nanje ne morejo sklicevati.Akt v slikahKadar obdelava za nov namen ne temelji niti na privolitvi niti na pravu iz člena 23(1), upravljavec upošteva vsaj pet dejavnikov, da ugotovi, ali je nov namen združljiv s prvotnim.Akt v slikah
Kadar obdelava temelji na privolitvi, mora biti upravljavec zmožen dokazati, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil.
Zahteva za privolitev v pisni izjavi, ki se nanaša tudi na druge zadeve, se mora jasno razlikovati od drugih zadev ter biti razumljiva, lahko dostopna in v jasnem in preprostem jeziku.
Posameznik lahko privolitev kadar koli prekliče, enako enostavno, kot jo je dal, pri čemer preklic ne vpliva na prejšnjo obdelavo; o tem mora biti obveščen vnaprej.
Pri ugotavljanju, ali je bila privolitev dana prostovoljno, se med drugim zlasti upošteva, ali je izvajanje pogodbe, vključno z zagotavljanjem storitve, pogojeno s privolitvijo v obdelavo, ki ni potrebna za izvedbo te pogodbe.
Prepovedana je obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, ter obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika in podatkov v zvezi z zdravjem, spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo.
Odstavek 2 to prepoved odpravlja v desetih primerih:
(a) izrecna privolitev, razen če jo izključuje pravo Unije ali pravo države članice;
(b) delovno pravo ter pravo socialne varnosti in socialnega varstva, kolikor to dovoljuje zakon ali kolektivna pogodba z zaščitnimi ukrepi;
(c) življenjski interesi, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;
(d) nekatera neprofitna telesa za njihove člane in osebe, ki so z njimi v rednem stiku;
(e) podatki, ki jih je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitno objavil;
(f) pravni zahtevki in sodišča, ki delujejo v svoji sodni pristojnosti;
(g) bistveni javni interes;
(h) medicina ter zdravstvena ali socialna oskrba;
(i) javno zdravje ter
(j) arhiviranje, raziskave ali statistika.
Primeri (g) do (j) temeljijo na pravu Unije ali pravu države članice z zaščitnimi ukrepi (pri medicini in oskrbi tudi na pogodbi z zdravstvenim delavcem).
Države članice lahko ohranijo ali uvedejo dodatne pogoje, tudi omejitve, glede obdelave genskih podatkov, biometričnih podatkov ali podatkov o zdravstvenem stanju.
Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov je prepovedana, razen če velja eden od desetih primerov iz člena 9(2), vsak z lastnimi pogoji.Akt v slikah
Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico doseči, da se osebni podatki v zvezi z njim brez nepotrebnega odlašanja izbrišejo, kadar velja eden od šestih razlogov, med drugim:
da podatki niso več potrebni za namene, za katere so bili zbrani;
da je privolitev preklicana in za obdelavo ni druge pravne podlage;
da posameznik ugovarja v skladu s členom 21 (pri ugovoru iz člena 21(1) le, če ne obstajajo prevladujoči zakoniti razlogi) ali
da so bili podatki obdelani nezakonito.
Upravljavec, ki je podatke objavil, mora sprejeti razumne ukrepe, da druge upravljavce, ki jih obdelujejo, obvesti o zahtevi.
To se ne uporablja, kolikor je obdelava potrebna:
za svobodo izražanja in obveščanja;
za izpolnjevanje pravne obveznosti;
za nalogo v javnem interesu ali izvajanje javne oblasti;
za javno zdravje;
za namene arhiviranja, raziskav ali statistične namene pod pogoji iz odstavka 3(d) ali
za pravne zahtevke.
Kadar velja eden od šestih razlogov, ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico do izbrisa brez nepotrebnega odlašanja, razen če je obdelava potrebna za enega od namenov iz člena 17(3).Akt v slikah