Vsaka država članica ima enega ali več neodvisnih nadzornih organov, ki spremljajo in izvršujejo uredbo. Pri čezmejni obdelavi vodilni nadzorni organ sodeluje z drugimi zadevnimi nadzornimi organi, Evropski odbor za varstvo podatkov pa zagotavlja dosledno uporabo.
Vsaka država članica mora zagotoviti, da je za spremljanje uporabe uredbe odgovoren eden ali več neodvisnih javnih organov (člen 51(1)), vsak nadzorni organ pa mora pri opravljanju nalog in izvajanju pooblastil ravnati popolnoma neodvisno.
Pri čezmejni obdelavi je nadzorni organ glavne ali edine ustanovitve upravljavca ali obdelovalca pristojen, da deluje kot vodilni nadzorni organ, in je njegov edini sogovornik; uvodni izjavi 127 in 128 to imenujeta „mehanizem vse na enem mestu“.
Popravljalna pooblastila vključujejo opozorila, opomine, odredbe o uskladitvi, začasno ali dokončno omejitev, vključno s prepovedjo obdelave, začasno ustavitev prenosov podatkov uporabniku v tretji državi ali mednarodni organizaciji ter upravne globe iz člena 83.
Vodilni nadzorni organ predloži osnutek odločitve drugim zadevnim nadzornim organom; če kateri od njih v štirih tednih poda ustrezen in utemeljen ugovor, s katerim se vodilni organ ne strinja, se zadeva predloži mehanizmu za skladnost.
Evropski odbor za varstvo podatkov sprejme zavezujočo odločitev, kadar je zadevni nadzorni organ dal ustrezen in utemeljen ugovor, s katerim se vodilni nadzorni organ ni strinjal ali ga je zavrnil kot neustreznega ali neutemeljenega, in v drugih primerih iz člena 65(1) (popravek z dne 23. maja 2018, UL L 127, str. 2, je popravil besedilo točke (a)).
Odbor je organ Unije in je pravna oseba; sestavljajo ga vodja enega nadzornega organa vsake države članice in Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali njihovi predstavniki.
Vsak nadzorni organ ima vsa preiskovalna, popravljalna ter dovoljevalna in svetovalna pooblastila iz člena 58, za katera veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, vključno z učinkovitim pravnim sredstvom in ustreznim postopkom.Akt v slikah
Vsaka država članica mora zagotoviti, da je za spremljanje uporabe uredbe odgovoren eden ali več neodvisnih javnih organov („nadzorni organ“), da se varujejo temeljne pravice in svoboščine posameznikov pri obdelavi in olajša prosti pretok osebnih podatkov v Uniji.
Vsak mora prispevati k dosledni uporabi uredbe in v ta namen sodelovati z drugimi nadzornimi organi in Komisijo v skladu s poglavjem VII.
Država članica z več kot enim nadzornim organom mora določiti organ, ki jih zastopa v odboru.
Vsak nadzorni organ mora pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil delovati popolnoma neodvisno.
Njegovi člani morajo ostati neodvisni od zunanjega vpliva, bodisi neposrednega bodisi posrednega, od nikogar ne smejo prositi za navodila niti jih sprejemati in med mandatom ne smejo opravljati nobenega nezdružljivega poklica.
Države članice morajo vsakemu nadzornemu organu zagotoviti:
človeške, tehnične in finančne vire, prostore in infrastrukturo, ki jih potrebuje;
lastno osebje pod izključnim vodstvom njegovih članov ter
ločene, javne letne proračune, s finančnim nadzorom, ki ne vpliva na njegovo neodvisnost.
Vsak nadzorni organ deluje popolnoma neodvisno: njegovi člani ne sprejemajo navodil od nikogar, vsaka država članica pa mu mora zagotoviti potrebne vire, osebje in proračun.Akt v slikah
Vsak nadzorni organ je pristojen za opravljanje nalog in izvajanje pooblastil v skladu z uredbo na ozemlju svoje države članice.
Kadar obdelavo izvajajo javni organi ali zasebna telesa na podlagi člena 6(1)(c) ali (e), je pristojen nadzorni organ zadevne države članice, člen 56 o vodilnem nadzornem organu pa se ne uporablja.
Nadzorni organi niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ.
Brez poseganja v člen 55 je nadzorni organ glavne ali edine ustanovitve upravljavca ali obdelovalca pristojen, da deluje kot vodilni nadzorni organ za njegovo čezmejno obdelavo po postopku iz člena 60, in je za to obdelavo njegov edini sogovornik.
Z odstopanjem je vsak nadzorni organ pristojen za obravnavo pritožbe, vložene pri njem, ali morebitne kršitve, če se zadeva nanaša le na ustanovitev v njegovi državi članici ali znatno vpliva na posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, le v njegovi državi članici.
O tem mora obvestiti vodilni nadzorni organ, ki v treh tednih odloči, ali bo zadevo obravnaval v skladu s členom 60. Če je ne bo, jo obravnava organ, ki ga je obvestil.
Pri čezmejni obdelavi vodi organ glavne ali edine ustanovitve, ki osnutek odločitve pripravi z drugimi zadevnimi organi in zadevo, če dogovor ni dosežen, predloži v mehanizem za skladnost.Akt v slikah
Brez poseganja v druge naloge iz uredbe mora vsak nadzorni organ na svojem ozemlju opravljati naloge iz člena 57(1), med drugim:
spremljanje in izvrševanje uporabe uredbe;
spodbujanje ozaveščenosti javnosti;
obravnavanje pritožb;
izvajanje preiskav;
odobritev zavezujočih poslovnih pravil ter
izpolnjevanje vseh drugih nalog, povezanih z varstvom osebnih podatkov.
Njegove naloge so za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in, kadar je ustrezno, za pooblaščeno osebo za varstvo podatkov brezplačne.
Pri očitno neutemeljenih ali pretiranih zahtevah lahko zaračuna razumno pristojbino na podlagi administrativnih stroškov ali zavrne ukrepanje, pri čemer mora tako naravo zahteve dokazati.
Vodilni nadzorni organ mora sodelovati z drugimi zadevnimi nadzornimi organi, da bi dosegli soglasje, in jim brez odlašanja predložiti osnutek odločitve.
Če eden od njih v štirih tednih poda ustrezen in utemeljen ugovor, s katerim se vodilni nadzorni organ ne strinja ali ki ga ne šteje za ustreznega ali utemeljenega, mora ta zadevo predložiti mehanizmu za skladnost iz člena 63. Če ugovora ni, se šteje, da se vsi strinjajo, in so z odločitvijo zavezani.
Vodilni nadzorni organ odločitev sprejme in jo uradno sporoči glavni ali edini ustanovitvi. Upravljavec ali obdelovalec jo mora upoštevati v vseh svojih ustanovitvah v Uniji.
Odločitev o zavrženju ali zavrnitvi pritožbe sprejme organ, pri katerem je bila pritožba vložena.
Pri čezmejni obdelavi vodi organ glavne ali edine ustanovitve, ki osnutek odločitve pripravi z drugimi zadevnimi organi in zadevo, če dogovor ni dosežen, predloži v mehanizem za skladnost.Akt v slikah
(a) kadar je zadevni nadzorni organ dal ustrezen in utemeljen ugovor osnutku odločitve vodilnega nadzornega organa v primeru iz člena 60(4), vodilni nadzorni organ pa se z ugovorom ni strinjal ali ga je zavrnil kot neustreznega ali neutemeljenega;
(b) kadar obstajajo nasprotujoča si stališča o tem, kateri organ je pristojen za glavno ustanovitev, ali
(c) kadar pristojni organ ne zaprosi za mnenje iz člena 64 ali mu ne sledi.
Odloči v enem mesecu, ki se lahko podaljša za en mesec, z dvotretjinsko večino, sicer z navadno večino; odločitev je za zadevne organe zavezujoča.
Točka (a) je navedena v besedilu, kot ga je popravil popravek z dne 23. maja 2018 (UL L 127, str. 2); prvotno objavljeno besedilo se je glasilo „ali če je vodilni organ zavrnil“.
Prek mehanizma za skladnost odbor daje mnenja o navedenih osnutkih ukrepov in z zavezujočimi odločitvami rešuje spore med nadzornimi organi; v nujnih primerih lahko organ sprejme začasne ukrepe.Akt v slikah
Evropski odbor za varstvo podatkov je ustanovljen kot organ Unije in je pravna oseba; zastopa ga njegov predsednik.
Sestavljajo ga vodje enega nadzornega organa iz vsake države članice in Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali njihovi predstavniki; država članica z več nadzornimi organi imenuje skupnega predstavnika.
Komisija sodeluje pri dejavnostih in na sestankih odbora brez glasovalne pravice. V primerih iz člena 65 ima Evropski nadzornik za varstvo podatkov glasovalno pravico le pri odločitvah v zvezi z načeli in pravili, ki se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ter po vsebini ustrezajo tistim iz uredbe.
Odbor združuje vodje nadzornih organov in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, deluje neodvisno in zagotavlja dosledno uporabo uredbe.Akt v slikah